3.7.2010, Zdrav zajtrk na Šmarni gori

Lep pozdrav vsem skupaj!

Tako, pa je mimo naš pohod, oziroma vzpon na Šmarno goro. Sobota zjutraj je bila zares kot nalašč, da naredimo nekaj zase. Kar nekaj zagnancev se nas je zbralo na parkirišču v Tacnu, kjer nas je »nabrala« Tamara, šefica Mobilnega fitnesa in od koder smo se podali tja proti vrhu. Lepo vreme in dobra volja sta nas popeljala preko vseh korenin proti vrhu. Res smo  nekajkrat vmes za kratek čas počivali, a pot, ki smo jo izbrali je menda najtežja pa še vroče je bilo. In potem zmaga, prihod na vrh, kjer nas najprej objame omamni vonj ocvrtih mišk. Pa se vsi smejimo in gremo mimo do sence, kjer si pripravimo mize za zajtrk. Mize so obložene z okusnimi zdravimi namazi, sokovi, lahkim mlekom, pa jogurti, kosmiči, sadjem najboljšega soseda……uf, kdo bo vse to pojedel?! No,  prijalo mi je sedeti  v družbi prijetnih ljudi, ki sem jih srečala prvič. Kramljali smo, izvedela sem, kaj vse opazijo, ko stopim na oder….izgleda, da so  že skoraj  vsi opazili mojo tipično kretnjo z roko, s katero si dajem ritem in najbrž sproščam napetost. Primož  je to opazil že davno…lepo je, ko osebno srečaš nekoga, ki že od nekdaj spremlja tvojo glasbeno pot.

Bili smo telesno aktivni, pojedli zdrav zajtrk, potem pa smo imeli še kratek vodeni ogled cerkve, galerije…. g. Miha Ledinek je bil res prijazen in nam je razkril nekaj dejstev, ki bi jih pravzaprav moral poznati vsaj vsak Ljubljančan. In me je bilo kar malo sram, ampak zdaj sem razsvetljena hihi. Pa galerija slik osnovnošolcev na temo Šmarne gore in razstava slik akademskega slikarja Marjana Zaletela. Lepo! Mene je g. Miha peljal tudi na ogled kuhinje, kjer vsakodnevno pripravljajo dobrote za lačne pohodnike. In nisem mogla verjeti….če smo se med hojo navzgor pogovarjali o žgancih in kislem zelju, sem se lahko na lastne oči prepričala, da na Šmarni gori to »zimsko jed« lahko jeste tudi pri 30 stopinjah! In naslednjič si bom to kmečko malico privoščila tudi sama. Ok, bom odkrita do konca….g. Miha me ni izpustil iz kuhinje ne, da bi poizkusila tiste slastne, omamne miške……a, ker je zdrav človek zadovoljen človek, tudi kakšna taka bolj nezdrava dobrota ne škodi, kajne? Še posebej, če si telesno aktiven!

Potem smo še posedeli v prijetni senci, počivali, klepetali, jaz sem razmišljala, kaj vse bom vpisala v svoj dnevnik mobilnega fitnesa….ga že poznate? Poizkusite, fino je imeti malo kontrole nad sabo, nad prehrano in  telesno aktivnostjo, predvsem pa imeti motivacijo.

Pot navzdol je bila po mojih pričakovanjih naporna. Še posebej zame in Joži, ki imava težave s koleni. Njeni hčeri Urški je šlo lažje….je mlada pa še 4 miške je imela v vrečki za domov hihi. Na koncu me je levo koleno bolelo kot hudič. S pohodnimi palicami je bilo lažje. Nataša, hvala, ker si mi jih odstopila.

Priznam, bila sem utrujena, ko sem prišla domov.  Kljub temu nisem razmišljala toliko o bolečih kolenih kot pa o prijetnem, sproščenem  druženju  in o prijaznih ljudeh, polnih pozitivne energije, ki so se skupaj z mano pod okriljem Mobilnega fitnesa podali na Šmarno goro. Veliko smo naredili za svoje telo in za svojo dušo, kajne? Hvala vsem!

 Alenka Godec

p.s. Poglejte si video na http://www.facebook.com/home.php?#!/video/video.php?v=1477618787813&ref=mf